-
1 stop
[stop] 1. past tense, past participle - stopped; verb1) (to (make something) cease moving, or come to rest, a halt etc: He stopped the car and got out; This train does not stop at Birmingham; He stopped to look at the map; He signalled with his hand to stop the bus.) ustaviti2) (to prevent from doing something: We must stop him (from) going; I was going to say something rude but stopped myself just in time.) zaustaviti3) (to discontinue or cease eg doing something: That woman just can't stop talking; The rain has stopped; It has stopped raining.) prenehati4) (to block or close: He stopped his ears with his hands when she started to shout at him.) zamašiti5) (to close (a hole, eg on a flute) or press down (a string on a violin etc) in order to play a particular note.) pritisniti na struno/odprtino6) (to stay: Will you be stopping long at the hotel?) ostati, ustaviti se2. noun1) (an act of stopping or state of being stopped: We made only two stops on our journey; Work came to a stop for the day.) ustavitev2) (a place for eg a bus to stop: a bus stop.) postaja3) (in punctuation, a full stop: Put a stop at the end of the sentence.) pika4) (a device on a flute etc for covering the holes in order to vary the pitch, or knobs for bringing certain pipes into use on an organ.) poklopec, dušilec5) (a device, eg a wedge etc, for stopping the movement of something, or for keeping it in a fixed position: a door-stop.) zagozda, zapora•- stoppage- stopper
- stopping
- stopcock
- stopgap
- stopwatch
- put a stop to
- stop at nothing
- stop dead
- stop off
- stop over
- stop up* * *I [stɔp]nounustavitev, prekinitev, prestanek, pavza, zastoj, konec; ustavljanje, mirovanje, bivanje, pomuda, čas bivanja; postaja, postajališče; gostišče; zapora, blokiranje, ovira; aretacija; naprave za zapiranje; photography zaslonka; music sprememba višine tona, ki nastane s pritiskom na struno ali žico; (orgelski) register, figuratively register; luknja, poklopec (pri pihalih); grammar ločilo, interpunkcija; phonetics zapornik (soglasnik); figuratively način govorato be at a stop — biti ustavljen, stati, ne moči naprej (dalje)to come to a full (dead) stop — popolnoma se ustaviti (prenehati, ponehati)to pull out all the stops to save s.o. — z vsemi sredstvi poskušati koga rešitito put a stop to s.th. — ustaviti kaj, napraviti konec čemuto put a stop on s.th. — zadržati, ustaviti kaj, zapleniti kajhe put on the pathetic stop — udaril je na patetično struno, prešel je v patetičen tonII [stɔp]1.transitive verbustaviti, zaustaviti; prekiniti, ovirati, zadrževati; prenehati s čim; zamašiti (z zamaškom), začepiti (često up), zatesniti; plombirati (zob); zapolniti, zapreti, ustaviti (krvavenje itd.); zastavljati, zadrževati (promet); prestreči, odbiti, parirati (udarec); odtrgati, zadržati, prikrajšati (plačo, podporo itd.); zapreti (plin, paro, vodo); odvrniti ( from od); nautical privezati (ladjo); grammar označiti z ločili, staviti interpunkcijo, ločila; music pritisniti na (žico, struno), spremeniti višino tona s pritiskom na struno; udušiti (glas);2.intransitive verbustaviti se, obstati; colloquially ostati (v postelji, pri kom itd.), biti na obisku; nastaniti se (with s.o. pri kom); (pre)nehati, prekiniti se, napraviti prekinitev (odmor, pavzo), pavzirati; zamašiti se (cev)a badly spelt and badly stopped letter — pismo, polno pravopisnih in interpunkcijskih napakstop thief! — primite tatu!to stop a blow — odbiti, parirati udarecto stop a blow with one's head jocosely dobiti udarec po glavito stop s.o.'s breath — sapo komu zapreti; zadušiti kogato stop a bullet slang biti zadet od krogle, biti ustreljento stop a car — ustaviti, stopati avtoto stop dead (short) — nenadoma se ustaviti, obstati kot ukopanto stop doing s.th. — prenehati s čimshall you stop for dinner? — boste ostali na večerji?to stop one's ears — (za)mašiti si ušesa, figuratively ne hoteti slišatito stop a gap — zamašiti vrzel (luknjo), nadomestovati v potrebito stop s.o.'s mouth — zamašiti komu ustado stop that noise! — nehajte vendar s tem hrupom (ropotom)!stop your nonsense! — dovolj je vaših neumnosti!he stopped me from speaking — preprečil mi je, da bi povedal svoje mnenjehe never stops to think — nikoli si ne vzame časa, da bi premislil (za premislek)to stop the way — zastaviti, zapreti pot, ovirati napredovanje -
2 run down
1) ((of a clock, battery etc) to finish working: My watch has run down - it needs rewinding.) ustaviti se2) ((of a vehicle or driver) to knock down: I was run down by a bus.) povoziti3) (to speak badly of: He is always running me down.) črniti* * *intransitive verb & transitive verbdol teči; spodrsniti; (o uri) izteči se, ustaviti se; poditi, goniti, zasledovati, ujeti (koga); najti, odkriti (citat); pogaziti, pregaziti, povoziti (koga); figuratively črniti, omalovaževati, podcenjevati; (pasivno) utruditi se, izčrpati se, onemoči, omagati, biti preutrujen (bolan); slang prehiteti in trčiti zto run down a criminal — ugnati, ujeti zločincato run down a stag — goniti, poditi jelena do smrtito be (to feel) run down — biti izčrpan (onemogel, deprimiran)the watch has run down — ura se je iztekla, se je ustavila
См. также в других словарях:
ustáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati: ustaviti avtomobil, ladjo; ustaviti konja / miličnik je ustavil avtobus; z roko, znakom ustaviti vozilo; elipt. voznik je ustavil pred hišo / avtostoparju je ustavil že… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaustáviti — im dov. (á ȃ) za kratek čas ustaviti: jezdec je za nekaj trenutkov zaustavil konja / zaustaviti soseda na stopnišču / zaustaviti kri / zaustaviti motor, stroj / zaustaviti govornika s ploskanjem / zaustaviti delo / razvoja ni mogoče zaustaviti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zatiktákati — am dov. (ā) 1. dati glas tiktak: ura je še dvakrat zatiktakala, potem se je ustavila 2. začeti tiktakati: ura je zatiktakala, ko jo je navil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tíkniti — em dov. (í ȋ) dati glas tik: ura je še nekajkrat tiknila, nato se je ustavila … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaprašíti — ím dov., zaprášil (ȋ í) 1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu 2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa // agr. nanesti prašivo na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
